NAVDIH v maternici strun
Ena struna, za enkrat, za eno možnost. Za eno priložnost zavestnega diha.
Praznični DIH
Praznovanje življenja navdihujočih lepot. Praznovanje čutnih užitkov. In priložnost.
TUKAJ, SEDAJ
Dojamem zunanjo stvarnost v svojih čutilih in zaznam notranjo reakcijo ob njih dražljajih. Nova izkustva, tisočkrat na dan; enak proces, tisočkrat na dan. Novo izkušnjo nagovarjam kot dobra ali slaba ter ji nadenem pridevnik… nepozabna, katastrofalna, boleča, navdihujoča, nepomembna…. Odkrito povedano jih veliko večino ne umestim. Rečem si, seveda, ker se ta svet in čas tako hitro vrti. A sosedova mamca pravi, da nisem pri stvari…
Da bil bi pri stvari, da bil bi tukaj in sedaj, tisočkrat na dan, je uganka z znano rešitvijo: Povezava med možgani in črevesjem.
Zakaj možgani? Možgani predstavljajo »TUKAJ«, saj pomnijo in umestijo prostor in čas, kot spremenljivko. Že naslednji trenutek namreč to ne bo več prostor in čas v katerem smo.
Zakaj črevesje? Črevesje so »ZDAJ« kajti v njem se ustvari podatek o trenutnem občutku. Občutek ostaja umeščen in pospravljen tam tak kot je, sam po sebi nespremenljiv.
Zakaj povezava? Prvinska informacija o občutku, ki ga v določeni situaciji zazna črevesje, potuje v možgane, v različne centre: za strah, za veselje… Možgani nato s povezavo teh informacij (razmišljanjem) ustvarijo določeno sliko situacije. Ker delo možganov temelji na tem, kaj možgani »že znajo, že vedo…«, se po navadi slika prvinskega občutka žal zelo iznakazi.
Kako utišati možgane? Doseči stanje Tukaj in zdaj z odkopljenimi možgani je praktično nemogoče. Dosežemo ga z možgani pod nadzorom. Pozornost velja nameniti zgolj temu, da možgani ne urejajo ter sodijo glede na že znano in naučeno. Delati morajo za nas zgolj tako, da povežejo občutke v času in prostoru, preteklem in sedanjem.
Kako vem, da nisem na pravi poti? Na primer pred leti doživet občutek toplote pri srcu je enak občutku toplote pri srcu v tem trenutek. Drugačnost temu istemu občutku lahko prisodijo samo možgani na podlagi že doživetega v preteklosti. V kolikor je občutek drugačen, to ne pomeni druge izkušnje, nove izkušnje, temveč pomeni, da so možgani na delu povezovalca že znanega. V temu primeru se TUKAJ ne dogaja. Dogaja se zgolj ZDAJ (občutek), ne dogaja pa se TUKAJ, saj možgani razlagajo na osnovi izkušnje iz preteklosti.
Kako vem, da sem na pravi poti? Stanje Tukaj in zdaj v neskončnem vesolju je stanje brezčasja ter brezmejnega prostora. Življenje na Zemlji, Tukaj in zdaj v naravi, je omejeno v času in prostoru. Zato človeškim možganom termin brezčasje ni lahko dojemljiv. Razumejo, delujejo, sestavljajo s faktorjem čas (preteklost, sedanjost, prihodnost) in prostor. Da možgani »delajo za nas«, da pravilno povežejo slike občutkov v prostoru, jih moramo trenirati v vsečasju. V bistvu in resnici je za človeka stanje Tukaj in zdaj, stanje vsečasja, ki ga lahko zaznamo znotraj zavestnega diha.
V vsakem zavestnem dihu je priložnost povezave možganov s črevesjem, priložnost za spremembe na fizični, čustveni in duhovni ravni. Vsak zavestni dih poveča energijo in vitalnost, ojača občutek miru in sposobnost razumevanja pretoka energije v času in prostoru. Vsak zavestni dih vodi do stanj Tukaj in sedaj v vsakdanjem življenju. Vsak ZAVESTNI DIH omogoča dogajanje mehkih preseganj izzivov v življenju ter uresničevanje svojega poslanstva, ki je zgolj igra neštetih ciljev in startov v vsečasju.
OBJEM
Skrivnostni divji svet odstira tančico ter se razgali v sili, ki se razprostira skozi vse, povsod. Povezan z njo začutim njena hrepenenja, njene ritme…
ZADIHani V NOTRANJEM DIALOGU
Vdih. Znotraj klepet. Zadiham se.
Vdih. Monolog. Zadiham se.
Vdih. Notranji dialog. Eden, dva, tri…, več njih. Zadihano žlobudrajo.
Vdih. Govoričenje povzroča kaos. Zadihani vsi.
Vdih. Spočeta je želja po nadzoru, da zaslišal bi se glas modreca, ki s prstom kaže na urejenost.
V vsakem vdihu vlada kaos, ki z druge strani že poraja urejenost, vzorec. Z nadzorom ali brez se bo skreiral, saj je enačba matematike narave sila preprosta. Napaja samo sebe. Dinamičen sistem kaosa je zgolj množica stabilnih stanj. Množica peščenih kristalov, ki brezumno plešejo v viharju, a že naslednji trenutek padejo v objem in ustvarijo božansko lepoto peščenih sipin.
Vdih. Spokojno spočit.